Iglavce lahko na vrtu uporabljamo za različne namene. Številna drevesa in grmičevje – na primer arborvitae ali pušpan – so idealni za rezano živo mejo, medtem ko drugi poživijo vrt s svojo nenavadno obliko rasti in barvnimi iglicami. Velik vrt je strukturiran z zasnovo in razdelitvijo posameznih vrtnih prostorov z različnimi drevesi iglavcev - kot tudi impresiven solitaer.

Najlepše vrste iglavcev za velike in majhne vrtove
Iglavci imajo zelo različen videz in so zato zelo vsestranski. Obstajajo velika in majhna drevesa, grmičevje, pa tudi drevesa, ki pokrivajo tla in plezajo. V nasprotju z listavci imajo iglavci številne prednosti: so (z nekaj izjemami, kot je evropski macesen) zimzeleni, pogosto rastejo zelo hitro in jih je enostavno rezati.
Pregled: Priporočene vrste iglavcev
V naslednjem pregledu smo za vas zbrali najlepše domače in tuje vrste iglavcev, ki so primerne tako za majhne kot za velike vrtove. Mnoga drevesa dosegajo zanimiv videz, kot je na primer posebna rast ali nenavadna barva iglic.
Pritlikava balzamova jelka (Abies balsamea 'Nana')
'Nana' je pritlikava sorta balzamove jelke iz Severne Amerike in tudi ko je stara, komaj zraste več kot 0,8 metra v višino in do enega metra v širino. Raste kompaktno, zaobljeno do polkroglasto in ima številne, goste veje in vejice. Primeren je predvsem za kamnite in resske vrtove, lahko pa ga posadimo tudi v zelnate obrobe. Tla morajo biti kisla do nevtralna, tudi sveža in precej vlažna – sorta je občutljiva na sušo.
korejska jelka (Abies koreana)
Ta razmeroma počasi rastoča vrsta zraste le do višine okoli 10 ali 15 metrov, vendar je pogosto cepljena na počasi rastoče podlago in zato ostane majhna. Sorta 'Blauer Pfiff' je priporočljiva za majhne vrtove. ki raste kot širok grm in tvori "blazine" približno en meter visoke in do dva metra široke. Abies koreana ima raje sončno do polsenčno lego s kislo do nevtralno, ilovnato-humusno zemljo.
Araucaria (Araucaria araucana)
Araucaria izvira iz Čila in Argentine in ima zelo nenavaden prvinski videz. V svoji domovini lahko to zanimivo drevo doseže višino med 20 in 30 metri, pri nas pa komajda doseže osem metrov. Araucaria je idealna za samotno lego na zaščiteni lokaciji z milo zimo. Potrebuje veliko sonca in globoko, s hranili bogato in svežo zemljo.
Lawsonova cipresa (Chamaecyparis lawsoniana)
Lažne ciprese so idealne kot samostojne, skupinske ali žive meje. Obstaja veliko različnih vrst in kultivarjev, od katerih se Lawsonova cipresa uporablja le kot reprezentativen primer. V naravnem habitatu ta vrsta zraste v višino med 20 in 50 metri in do starosti obdrži ozko stožčasto krošnjo s kratkimi štrlečimi vejami. V tej državi sadijo precej posebne, manjše sorte. Na primer priporočamo:
- 'Alumnigold': rumeno-zelene iglice, ozke, stožčaste, do 10 metrov visoke
- 'Dart's Blue Ribbon': globoko modro-zelene iglice, ozke, stebraste rasti, visoke do 10 metrov
- 'Ellwoodii': jekleno modre iglice, stožčaste rasti, visoke do štiri metre
- 'Golden Wonder': zlato rumene iglice, stožčaste, ohlapne rasti, visoke do sedem metrov
- „Minima Glauca“: modro-zelene iglice, sploščene kroglaste rasti, največ dva metra višine
Vrsta, ki zelo dobro prenaša obrezovanje, je občutljiva na vročino in sušo. Lažne ciprese potrebujejo globoko in vlažno zemljo ter hladno in vlažno, a sončno do delno senčeno mesto.
Arizonska cipresa (Cupressus arizonica 'Fastigiata')
Stebrasta arizonska cipresa je dober nadomestek za sredozemsko cipreso (Cupressus sempervivens), ker je bolj robustna in odporna. Zaradi nizke rasti – napeto, pokončno drevo zraste le med šest in osem metrov visoko – je zelo primerno tudi za manjše vrtove. Les je zelo prijazen do obrezovanja in je zato primeren tako za topiar kot tudi za kulturo vedra. Arizonsko cipreso posadite na sončno mesto z vlažno, s hranili bogato in kredasto zemljo.
Brin (Juniperus)
Brin je zelo spremenljiva vrsta, ki raste kot večstebelni grm, kot stebrasto ali stožčasto drevo do 15 metrov visoko ali kot pokrov tal. Pri nas je doma navadni brin (J. communis), ki običajno zraste pokončno do grmičevja in je zelo prilagodljiv. Kitajski brin (J. chinensis) raste tudi bolj pokončno in običajno tvori stožčasto krono, je enostaven za gojenje in lahko živi več stoletij. Kot zemeljska rastlina je zelo priljubljen plazeči brin (J. horizontalis), ki zraste do približno pol metra visoko in je zelo toplotno odporen. Različne vrste brina so zelo primerne za posamične ali skupinske zasaditve, na primer v vrtovih z resami ali skupaj z vrtnicami, travami, sivolistnimi trajnicami ali poletnimi cvetovi.
tisa (davek)
Tisa se že stoletja uporablja v renesančnih, baročnih in hišnih vrtovih, predvsem kot rastlina za živo mejo ali rezano v očarljive skulpture. Nobena druga vrsta mehkega lesa nima lastnosti tise, ki so pomembne za vrtnarja: je zelo trpežna, robustna, prilagodljiva, prenaša senco in ima visoko stopnjo odpornosti na pritisk korenin drugih dreves.
Drevo življenja (Thuja)
Drevo življenja, katerega obstajajo različne vrste in številne, zelo spremenljive sorte, se lahko uporablja kot rastlina za živo mejo, kot zaslon ali kot vetrobran. Pritlikave oblike so primerne za kamnite in resske vrtove ter obrobe. Posebej hitro rastoča in primerna za visoke žive meje je orjaška arborvita (Thuja plicata), ki lahko doseže do 15 metrov in več.
nasveti
Če imate velik vrt in iščete prav posebno drevo, posadite sekvojo (Sequoiadendron giganteum) ali obalno sekvojo (Sequoia sempervirens). Te vrste veljajo za najmogočnejša drevesa na zemlji, vendar le od starosti okoli 500 do 600 let.