Nihče ne more z gotovostjo reči, koliko različnih vrst listavcev je po vsem svetu: samo na severni polobli je več sto različnih. Največjo raznolikost najdemo v tropskih in subtropskih deževnih gozdovih, kjer številne drevesne vrste še čakajo na odkritje.
Obstaja več kot 60 različnih družin listnatih dreves
na kratko o bistvu
- Botanična klasifikacija: cvetoče rastline
- Družine: več kot 60 različnih
- Listi: tako listopadni kot zimzeleni, zelo različnih oblik
- Cvetovi: enospolni ali dvospolni, opraševanje z vetrom ali žuželkami
- Čas cvetenja: večinoma spomladi med aprilom in junijem
- Plodovi: posamični in sestavljeni plodovi ter leteči plodovi
- Rastna oblika: eno ali več debel, s kratkimi ali dolgimi debli
- Višina rasti: manjša listavci med osem in deset metrov, veliko nemških gozdnih dreves okoli 50 metrov, sekvoja ameriške obale do 110 metrov
- Življenjska doba: zelo različna, breza in jesen le približno 120 let, veliko tipičnih gozdnih dreves od nekaj sto do celo 1000 let, obalna sekvoja nekaj tisoč let
- Pojavnost in razširjenost: listavci rastejo skoraj povsod, razen na Antarktiki, Arktiki in suhih puščavah
Kakšna je razlika med listavci in iglavci?
Najbolj očitna razlika med listavci in iglavci je oblika njihovih listov: iglasti drevesi razvijejo igličasto listje, listavci pa imajo bolj ali manj široke liste z žilami. Ni pa mogoče razlikovati med listavci in zimzelenimi iglavci, saj obstajajo tudi listnati zimzeleni drevesi in iglasti iglavci. Namesto tega lahko obe skupini razdelimo po obliki in vrsti njunega ploda, saj so semena listavcev vedno v plodu. Iz tega razloga spadajo listavci med cvetoče rastline, iglavci pa med gole rastline. Mimogrede, iglavci so v smislu evolucijske zgodovine veliko starejši: obstajajo že od konca premogovne dobe. Listopadna drevesa pa so se pojavila šele približno sto milijonov let pozneje.
Katera listavci so listopadna in katera zimzelena?
Listopadni, d. H. listopadni avtohtoni listavci:
- javor (Acer)
- Breza (Betula)
- bukev (fagus)
- gaber (Carpinus)
- hrast (Quercus)
- jelša (Alnus)
- pepel (Fraxinus)
- Bele jagode, kot sta servisno drevo in gorski pepel (Sorbus)
- topol (Populus)
- Divji kostanj (Aesculus)
- brest (Ulmus)
- vrba (Salix)
- lipa (Tilia)
- Sadno drevje (Malus, Prunus itd.)
Zimzelena, avtohtona listopadna drevesa (tj. nelistavci)
- božik (Ilex aquifolium)
- Navadni pušpan (Buxus sempervirens)
- lovor (Laurus nobilis)
nasveti
Palme se ne štejejo za drevesa, ker njihova debla ne rastejo debela.