Obstaja nešteto sort ajde - toliko, da jih je popolnoma nemogoče povzeti v enem vodniku. Vsaka država, v kateri se prideluje ajda, ima svoje sorte, ki so pogosto značilne za posamezno regijo. Bolje je ločiti vrste ajde, predvsem pravo ajdo in tatarsko ajdo.

Prava ajda je pri nas zelo razširjena

Vsaka država ima svojo sorto ajde

Ajda je pogosta v številnih državah Evrazije, pa tudi v vzhodni Afriki. V različnih regijah sveta so včasih zelo različni pogoji glede vremena in lokacije – zato ni presenetljivo, da posamezne sorte niso popolnoma enake.

Tukaj je nekaj primerov sort iz različnih držav:

  • Darja v Sloveniji
  • (Koroški) Hadn, Billy, Bambi in Pyra v Avstriji
  • Hruszowska na Poljskem
  • La Harpe v Franciji

Katera sorta ajde je najboljša?

Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti na splošno. Na splošno pa je priporočljivo dati prednost sortam z veliko maso tisoč zrn in po možnosti z določeno toleranco pozne setve.

Po drugi strani pa se raje izogibajte sortam, vzgojenim za poletne pokrovne posevke – niso primerne za pridelavo zrnja v glavni legi posevka.

Opomba: Za vaš (lastni) vrt ni posebnih sort.

Glavna vrsta ajde

Vrste ajde je veliko lažje razvrstiti in poimenovati kot sorte ajde – še posebej, ker sta v tej državi pomembna le prava ajda (bot. Fagopyrum esculentum) in tatarska ajda (bot. Fagopyrum tataricum).

Obe vrsti spadata v rastlinski rod ajde (bot. Fagopyrum) v družini dresnikov (bot. Polygonaceae). Glavna značilnost so listi: pri tatarski ajdi so običajno širši kot dolgi. Poleg tega je barva stebel tatarske ajde v času plodovanja zelena, pri pravi ajdi pa rdeča.

Razlike so tudi glede sestavin: za razliko od prave ajde tatarska ajda ne vsebuje salicilaldehida, vsebuje pa naftalen. Obe snovi sta opazni predvsem po vonju.

Zgodovinski osnovni podatki o ajdi

Ajda izvira iz Srednje Azije, zlasti iz Mongolije. Od tam naj bi jo Tatari in Saraceni prinesli v Evropo prek islamskih držav.

V Nemčiji naj bi ajdo gojili že od 13. stoletja. Takrat so ga uporabljali predvsem kot zastoj na močvirnih in peščenih tleh. Poleg tega so jo pogosto uporabljali na barju in kot pionirsko rastlino po posekih in požigah.

Kategorija: