Do pred približno 600 leti - torej v globokem srednjem veku Evrope - je bila nemška pokrajina sestavljena večinoma iz gozdov, naplavin in vlažnih travnikov. Te naravne biotope je dokončno izrinila vedno večja človeška populacija, saj so za hrano potrebovali njive in pašnike. Tudi danes so zelo bogati z vrstami vlažni travniki zelo ogroženi, saj so žrtev ravnanja rek in izsuševanja ter preoblikovanja v njive in pašnike.
Kaj je mokri travnik?
Mokrotne travnike najdemo predvsem v bližini potokov ali rek, na jezerih in v depresijah, kjer je podzemlje vlažno do mokro – tla teh vrst zelo bogatih biotopov so vajena občasnih poplav. Nastali so iz srednjega veka s kmetijsko uporabo kot košnja in paša in še danes potrebujejo skrbno človeško roko. Sicer bi se ta travnik, ki je bolj poraščen z zelnatimi rastlinami, hitro naselil z visokimi trajnicami in grmovjem ter se hitro spremenil v poplavni gozd. V kmetijstvu se vlažni travniki uporabljajo predvsem za pridelavo sena, vendar so precej neprimerni za pašo itd. Sinonimno jih imenujemo tudi močvirski travniki, čeprav se vegetacija le-teh včasih lahko zelo razlikuje – odvisno od stopnje vlažnosti tal.
Tipične vlažne travniške rastline
Glede na sestavo tal in nastale vegetacije ločimo tri različne vrste vlažnih travnikov:
1. Travniki močvirskih ognjičev
Močvirski ognjič, ki cveti v živo rumeno, uspeva predvsem na s hranili bogati zemlji, ki se lahko zaradi nižjega nivoja podtalnice tudi poleti izsuši. Poleg močvirskega ognjiča (Caltha palustris) se lahko uporabljajo tudi rastline kot npr
- Globeflower (Trollius europaeus)
- Veliki pekoč (Sanguisorba officinalis)
- travniška grenčica (Cardamine pratensis)
- Kukavica (Lychnis flos-cuculi)
- in širokolistna orhideja (Dactylorhiza majalis), avtohtona vrsta orhidej.
Če se uporablja za kmetijstvo, je treba to vrsto vlažnega travnika redno kositi in gnojiti.
2. Barjanski travniki
V nasprotju z večinoma bujno cvetočimi travniki močvirskih ognjičev, ki uspevajo na tleh, bogatih s hranili, se tipični travniki vijolične barjanske trave nahajajo predvsem na precej revnih s hranili, občasno vlažnih tleh. Možne lokacije so izsušena barja. Vegetacija je močna z različnimi vrstami mavrske trave, kot tudi cvetjem
- Mlečni encijan (Gentiana asclepiadea)
- Krvava korenina (Potentilla erecta)
- sibirska perunika (Iris sibirica)
- ali Hudičev bit (Succisa pratensis)
reliefno. Barjanskih travnikov, če je le mogoče, ne gnojite, sicer bodo rastline, ki so značilne za to vrsto, propadle.
3. Goreči senčniki
V Nemčiji se ta tip vlažnega travnika nahaja predvsem v rečnih dolinah velikih rek Labe, Havel in Odra. Tipično vegetacijo sestavljajo
- Močvirski pekoči senčnik (Cnidium dubium)
- travniška silge (Silaum silaus)
- Zelišče Božje milosti (Gratiola officinalis)
- ali močvirska graša (Lathyrus palustris)
označeno. Brenndoldenwiesen so znani tudi kot travniki v rečni dolini in morajo prenašati izmenično poplavljanje in izsušitev.
Ustvarite moker travnik
Mokroten travnik si seveda lahko ustvarite tudi sami. Naravno vlažna lokacija je idealna za takšen projekt, vendar je ta običajno izsušena. Po drugi strani pa morate na običajno suhi vrtni zemlji ravnati na naslednji način:
- Najprej odstranite zgornjo plast zemlje skupaj s krajšo zasaditvijo.
- Izkopajte plitvo vdolbino ali izberite mesto v potopu.
- To votlino napolnite z ilovico ali glino in nato – odvisno od vrste travnika – z zemljo bogato s hranili ali mešanico zemlje in peska.
- Za mokre travnike uporabite posebno mešanico semen.
namigi in triki
Mokrotne travnike je treba redno kositi – vsaj dvakrat letno –, da se ohrani biotska raznovrstnost in površina ne zaraste. Košnja je še posebej pomembna v zgodnji jeseni.