Da bi lahko iz leta v leto uživali v slastnih češnjah z lastnega vrta, morate včasih češnjo zdraviti z insekticidi. O njihovi uporabi je treba vedno skrbno pretehtati, saj bo s tem porušeno ekološko ravnovesje.
Odkar človek goji pridelke, se je moral spopasti s škodljivci in boleznimi na njih. Napadejo na liste, mlade poganjke ali plodove, zaradi česar so neužitni, zavirajo rast drevesa ali celo uničijo celotne letine. Na žalost se med bojem ne uničijo samo škodljivci, ampak tudi koristne žuželke.
Strupene snovi, ki jih napadajo škodljivci, puščajo pečat na plodovih in prizadenejo ljudi, živali in rastline na tem območju. Zato sta potrebna previdnost in previdnost pri uporabi pršil.
Kemični boj
Na domačem vrtu škropljenje češenj poteka predvsem za zatiranje češnjeve sadne muhe. Ta odloži jajčeca v zorejočem sadju, iz katerega se kasneje razvijejo beli črvi. Včasih se okužbe z listnimi uši ne da spopasti drugače kot s pravočasnim škropljenjem.
Škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi za preprečevanje ali boj proti glivičnim boleznim za ljubiteljskega vrtnarja ne igra velike vloge. Ti ukrepi veljajo za večje površine v komercialnem sadjarstvu. V bistvu je treba za učinkovito škropljenje pokriti celotno drevesno populacijo.
Mehanski boj
Preventivni ukrep proti škodljivcem in boleznim je mehansko zatiranje, ki sestoji iz odstranjevanja okuženih delov rastlin, odstranjevanja sadnih mumij, gnezd gosenic, jajčec metuljev, mahov in lišajev ter nameščanja pasti in lovilnih naprav, kot so rumene deske, lepilni obroči oz. lovilni pasovi.
Biološki boj
Biološko zatiranje pomeni zaščito in spodbujanje koristnih žuželk, ki kot naravni sovražniki lahko prispevajo k uničevanju škodljivcev. To so živali, ptice in žuželke, ki same požrejo jajčeca, gosenice, mladiče, ličinke in škodljivce ter tako zagotovijo njihovo izkoreninjenje oziroma zmanjšanje populacije.
namigi in triki
Kot pove že ime, koprivni gnoj precej močno diši, še posebej v vročih poletnih dneh. Če jih nameravate uporabiti na terasi, o tem obvestite svoje sosede.