Tipična vrtna gredica je pravokotna, največ kvadratna, s čistimi robovi. Če vam je to preveč dolgočasno, preizkusite popolnoma drugačne oblike: ukrivljene črte, trikotne gredice ali polkrožne površine za sajenje – učinek bo takoj drugačen!

Okrogle postelje
Okrogle postelje, znane kot otoške postelje, so kot nalašč za označevanje središča večje površine. Zato se okrogle gredice lepo prilegajo sredi travnika ali kot sredina okrasnega vrta, do katerega vodijo vse poti. Okrogle gredice so vidne z vseh strani in vas zato vabijo, da spretno uprizorite posebne trajnice. Visoko rastoče rastline postavite na sredino gredice, medtem ko se trajnice spuščajo vse nižje proti robu. Na ta način ima oko vedno neoviran pogled na zasaditev. Mimogrede, če je postelja položena sredi travnika, morate vsekakor uporabiti robnike - sicer bo trava kmalu prerasla v gredico.
Ukrivljene oblike
Nežno ukrivljeni, ozki ali širši posteljni trakovi pritegnejo pozornost vseh. Takšne gredice so še posebej impresivne, če so položene na večjo trato in skozenj potekajo na primer v obliki polža ali valovanja. Trakaste gredice je treba posaditi le z nekaj vrstami, sicer bodo hitro videti preobremenjene. Najboljši učinek ima tri do pet različnih vrst trajnic, ki so usklajene in posajene izmenično.
Več oblik
Na drugih območjih vrta je po drugi strani smiselno ustvariti naslednje oblike postelj:
- Polkrožne ali trikotne postelje: pred mejami, kot so zidovi, ograje, žive meje ali stena hiše
- četrtinske postelje: lepo se prilegajo pravokotnim vrtnim kotom
- Postelje v obliki črke L ali U: kot nalašč za obrobo terase ali sedežne garniture
- Postelje v obliki črke O: kot ozek, okrogel trak, ki se prebija skozi trato
Mimogrede, polkrožnih ali trikotnih postelj ni treba polagati posamezno, temveč lahko preprosto ustvarite več trikotnih ali polkrožnih ležišč eno poleg druge vzdolž ograje, na primer namesto običajnih pravokotnih posteljnih trakov. Vmesne proste prostore lahko prekrijemo s kamenjem ali travo, pred katero vodi mimo mrtva ravna pot.
nasveti
Oblika gredic in njihova zasnova naj se ujemata s stilom preostalega vrta in seveda hiše. Strogo linearni japonski vrt se na primer ne ujema s podeželsko hišo v stilu angleške koče – ali s kmečko hišo iz 19. stoletja.