Pušpan je pri vrtnarjih izjemno priljubljen že več kot 2000 let. A ne samo pri teh, saj zimzeleni les pogosto napadajo najrazličnejši škodljivci. Pršice, kot sta pušpanova pršica ali žolčnik, spadajo med pajke in se hranijo z listnim sokom rastline.

pušpanova pajkova pršica (Eurytetranychus buxi)
Podobno kot različni drugi škodljivci – na primer grozljivi šišrašni molj – je tudi pajkov pršica priseljenski parazit. Pršica izvira iz Severne Amerike, od koder je prišla v Evropo z uvozom rastlin. Okužbo lahko prepoznate po naslednjih značilnostih:
- Na listih so vidne bele pike.
- Listi postopoma postanejo rjavo rdeči.
- Spodnja stran je sivkasta, vidne so lahko fine mreže.
- Te je mogoče zlahka prepoznati po škropljenju s fino vodno meglo.
- V primeru močne okužbe listi odpadejo.
Boj proti pušpanovi pršici
Pajkove pršice so majhne, približno pol milimetra dolge in jih s prostim očesom skoraj ne vidimo. Pogosteje se pojavljajo na vročih, suhih in sončnih legah in jih lahko prežene povečana vlažnost. Na ogroženih mestih in v ustreznih vremenskih razmerah zato pušpan redno škropite z vodo. Pri močnejši infestaciji so v veliko pomoč sredstva na oljni osnovi, ki jih je treba uporabiti jeseni in zgodaj spomladi – na ta način uničite prezimovalno zalego.
Žolčna pršica (Aceria unguiculatus)
Tudi tako imenovane žolčne pršice so izredno majhne in komaj vidne pajkovce. Kot že ime pove, sedijo po možnosti na konicah poganjkov ter na mladih listih in v brstih. Tu se vpijejo v listni sok pušpana in v primeru hude okužbe povzročijo precejšnjo škodo. Tipični znaki okužbe z žolčniki so:
- Deformirajo se le konice poganjkov.
- Izgleda stisnjeno, listi so deformirani.
- Preostali del rastline sprva ne kaže poškodb.
- Na listih se pojavijo izbokline, ki spominjajo na vozle.
- Listni brsti imajo debele in ne podolgovate oblike.
Boj proti žolčniku
Prizadete dele rastline je treba takoj odrezati, najbolje ob prvih znakih spomladi. Če je okuženost visoka, pogosto pomaga le močno obrezovanje in obdelava s pesticidi na oljni osnovi.
nasveti
Naj gre za rastlinske uši ali pršice: posebej učinkoviti so se izkazali pripravki na osnovi neema ali repičnega olja.