Macesen je iglavec, ki ne raste le v gozdovih. Na velikih vrtovih lahko prosto pokaže svojo impozantno postavo ali pa se tesno postavi v živo mejo. Kdaj je treba upoštevati razdaljo sajenja?

Macesni naj stojijo čim bolj svobodno

Macesen je drevo svetlobe

Macesen običajno imenujemo drevo svetlobe. Rada se kopa v svetlobi z vseh strani. Zato macesen ni drevo za pretesne soseske, ki mu tekmujejo za sončno svetlobo.

Čim ožja je razdalja sajenja do drugih dreves, pa tudi do objektov, bolj neugledna odstopanja v njihovem razvoju lahko pričakujemo v kasnejših letih.

Potrebe po prostoru se s starostjo povečujejo

Macesen lahko v najboljših življenjskih pogojih živi dobrih 600 let. Številčne vrednosti, ki označujejo stari macesen, so impresivne:

  • Višina nad 50 m
  • Premer krošnje več kot 8 m
  • Premer debla do 2 m

Mladi macesen iz drevesnice tem vrednotam ne more slediti. Je tako tanek in majhen, da ga lahko postavite kamor koli na vrtu. A čeprav redko kateri vrtnar razmišlja za stoletja naprej, mora pri sajenju najti večjo razdaljo. Ko se ukorenini, bo macesen hitro pognal v vse smeri.

Macesen kot pasijans

To drevo ne želi redno žrtvovati svojih vej škarjam, zato sodi le na velik vrt. Najbolje je, če v krogu 5 m ni dreves ali zgradb.

Če te razdalje pri sajenju ne vzdržujemo, sprva ne moti. Toda leta minevajo, krošnja in nevidni koreninski sistem postajata vedno širša. Morda bo treba macesen neprivlačno posekati ali celo posekati.

Macesen kot sajenje žive meje

Evropski macesen je priljubljen tudi kot rastlina za živo mejo, čeprav pozimi ne nudi dovolj zasebnosti. Za razliko od večine iglavcev jeseni svoje iglice obarva rumeno in jih odvrže na tla.

Drevo, ki ga narava načrtuje kot velikan, je nekako nepredstavljivo kot rastlina za živo mejo. Kljub temu je z njim mogoče doseči dobre rezultate, vsaj z veliko rezanja.

Pri sajenju žive meje je treba sadilno razdaljo med dvema macesnoma zmanjšati na 1,5 m. Nekatere drevesnice celo priporočajo razdaljo sajenja 1 m ali celo manj.

Kategorija:

Drevesa